Kako delujejo pihala?

Pihala predstavljajo glasbene instrumente, iz katerih zvok izvabimo tako, da pihamo v ustnik. Zrak od tam potuje do jezička, kjer se cepi in nato izmenično potuje ven ter po instrumentu, rezultat pa je točno določen ton. S pritiskom na luknjice prilagajamo dolžino resonančne cevi pihala in na ta način dobimo raznolike tone. V osnovi ločimo sedem družin pihal: piščali, oboe, flavte, saksofone, klarinete, fagote ter ostale pihalne instrumente. Med piščali uvrščamo instrumente kot so žvegle, okarine, dude in dvojnice, različne sorte flavt pa so prečna flavta, kljunasta flavta, tenorska flavska, basovska flavta in druge. V kategorijo oboe spadajo na primer angleški rog, lovska oboa, ljubezenska oboa in sarusofon, v razredu klarinetov pa najdemo glasbila kot so mali klarinet, basovski klarinet, basetni rog, kontrabasovski klarinet in druga. Med pihali ločimo tudi različne vrste saksofonov, kot so basovski saksofon, tenorski saksofon, sopranino saksofon ali altovski saksofon, ter različne sorte fagotov, kot sta kontrafagot in navadni fagot. Glasbene zasedbe, ki igrajo na pihala, so simfonični orkestri, pihalne godbe ter pihalni orkestri. V simfoničnem orkestru na primer so v sekcijo pihal vključeni fagoti, klarieti, flavte in oboe, pihalni kvintet pa je sestavljen iz roga, klarineta, oboe in flavte. Saksofoni so najbolj razširjeni na področju jazza, saj predstavljajo glavno glasbilo tovrstne glasbe. Zanimivo je, da je saksofon nastal kot kombinacija lesenega pihala in kovinskega trobila, poleg jazzovske glasbe pa je razširjen tudi v plesnih ansamblih, v zabavni glasbi in vojaških godbah.