Plezanje, fizična in psihična moč

Plezanje pogojuje fizična in psihična moč . Fizična moč plezanje omogoča predvsem v normalnih pogojih, ko nastopijo težavni pogoji postane pomembna psihična moč plezalca. Normalni pogoji so prisotni takrat, ko nadaljevanje in napredovanje nima posebni oziroma omembe vrednih ovir. Plezalec zlahka napreduje ter se pri napredovanju počuti varnega. Ko postane plezanje iz številnih razlogov bolj nepredvidljivo in nevarno, postane pomembna psihična moč plezalca. Gre za premagovanje ovir, ki jih postavljajo človeku možgani ter na obrambni mehanizem. Človeški možgani so že dodobra odkriti, vendar v mnogih primerih in na mnogih področjih še vedno tipamo v neznano. Prav tako plezanje pogosto tipa v neznano, posebni dosežki se dogajajo vedno znova. Ter tako premikajo mejo mogočega vedno višje ter v vedno bolj zahtevna območja. Psihična moč je lahko premagovanje ovir, ki jih postavljajo človeku možgani z namenom varovanja zdravja oziroma življenja. Te ovire so lahko dejansko prisotne ali pa namišljene. Meja med njimi je velikokrat težko določljiva, včasih namišljeno postane dejansko. Vendar mora pred tem plezanje premagati ovire, ki jih postavljajo možgani preko izkušenj pridobljenih v preteklosti. Psihična moč je za mnoge zelo neotipljivo področje, saj jo je težko meriti. Fizično moč ni težava meriti, saj lahko enostavno izmerimo ali jo vsaj lahko primerjamo . Psihično moč lahko razumemo ali celo merimo, kot sposobnost doseganja rezultatov v na videz nemogočih pogojih. Poleg možnosti naknadne pridobitve je psihična moč lahko tudi gensko pogojena in pridobljena z rojstvom. Tako plezanje velikokrat uspe zaradi prednosti v psihični moči oziroma sposobnosti nadomeščanja šibkeje izražene fizične moči. Razmerje med psihično in fizično močjo je v nekaterih primerih predvidljivo, bolj pomembno pa je dopolnjevanje fizične in psihične moči. Ko fizična moč odpove oziroma nastopi kriza, pomaga psihična moč. Ter seveda obratno. V primeru pomanjkanja psihične moči, je lahko najboljša pomoč fizična moč ali v nekaterih primerih surova moč za plezanje .

Internet, drugačna prihodnost

Internet bo v prihodnosti doživel številne tehnične spremembe , drugačni pa bodo tudi načini uporabe. Kako se spreminja internet je najbolj jasno vsem, ki imajo z njim desetletje dolge izkušnje. Še bolj pa vsem, ki so jim izkušnjo z njim omogočali namizni računalniki pred dvema desetletjema. Namizni računalniki in njihova uporaba počasi izginja, nadomeščajo ga mobilne internet naprave. Po priljubljenosti prednjačijo pametni telefoni in prenosni računalniki, manj priljubljene so tablični računalniki ter druge mobilne naprave z možnostjo dostopa do spleta. Danes obstoječe tehnologije ponujajo veliko možnosti, vendar niso redki primeri zelo majhnega odstotka uporabe. Tipičen primer je pameten telefon, ki omogoča dostop na internet. Vendar je v mnogih primerih to redka izkušnja, pameten telefon se uporablja zgolj za telefoniranje, pisanje sporočil. Med izkoriščenimi naprednimi možnostmi pametnega telefona je fotografiranje ali ustvarjanje video vsebin. Komuniciranje ter drugačna uporaba spleta pa je v mnogih primerih redkost. Takšno prakso imajo predvsem starejše generacije, mlajše generacije pametne telefone veliko bolj uporabljajo z dostopom na internet. Uporabljajo ga za poslušanje radia, ogled in deljenje video vsebin, gledanje spletne televizije, spremljanje raznih programov preko zamika ter na številne druge načine. Generacija, ki danes tako uporablja internet bo čez čas postala srednja generacija. Kar pomeni, da bo srednja generacija najverjetneje na enako uporabljala splet. Z drugo besedo : bistveno drugače, kot današnja srednja generacija izkorišča internet na svojim pametnih telefonih ter drugih mobilnih internet napravah. Sprememba pri tej generaciji bo predvsem po načinu uporabe. Pričakovati je, da bodo bolj uporabljene razne storitve kot je elektronsko bančništvo, spletni nakupi ter razne druge podobne storitve. Zabavnih vsebin in podobnih vsebin pa bo manj, kot jih danes uporablja ista generacija. Današnja praksa uporabe spleta se bo spreminjala tudi na druge načine, večji bo po pričakovanjih odstotek gospodinjstev opremljenih s spletom oziroma dostopom na splet. Internet je prinesel, prinaša ter bo prinašal spremembe v družbo.

https://www.t-2.net/mobilni-internet

Vreme Pohorje, predalpska in subpanonska klima

Vreme Pohorje je edinstvena klimatska značilnost severnega dela Slovenije . Blagodejno vreme Pohorje v celoto združuje predalpska klima ter subpanonska kontinentalna klima. Območje Pohorja zavzema prostor med Dravo na severu, Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu do Dravograda in Slovenj Gradca, na vzhodu do Maribora ter na jugu do Slovenskih Konjic. Pod vreme Pohorje razumemo območje, ki se razteza približno petdeset kilometrov v dolžino ter približno dvajset kilometrov v širino. Glavni greben predalpskega pogorja teče v smeri vzhod zahod. Na različnih delih vreme Pohorje prinaša svojstvene značilnosti, ki so posledica različnih dejavnikov. Najvišje ležeča območja so na zahodnem delu, nad Slovenj Gradcem. To je kopasto sleme med Mislinjsko grapo, Roglo ter Planinko. V osrednjem delu vreme Pohorje določa planotast svet s številnimi barji. Na jugovzhodnem delu je vreme Pohorje idealno za sadjarstvo in vinogradništvo. Tu se nahajajo Dravinjske gorice, ki imajo značilne prisojne lege, nižje nadmorske višine ter ustrezne naklone. Največji del Pohorja se nahaja na nadmorski višine med štiristo in devetsto metri. To območje predstavlja preko polovico celotnega ozemlja Pohorja. Najmanj obsežno je območje z višino nad tisoč tristo metov višine. Predstavlja manj kot desetino celotnega območja predalpskega hribovja, ter višini primerno določa za območje tipično vreme Pohorje. Slaba tretjina ozemlja predstavlja območje, ki leži v višinskem pasu med devetsto in tisoč tristo metrov nad morjem. Domačini so na vreme Pohorje navajeni, o njem se morajo učiti predvsem obiskovalci. Rekreativci, pohodniki, gobarji ter obiskovalci zdraviliških centrov kot je Rogla, imajo edinstveno priložnost doživetja izjemnih klimatskih razmer. V poletnem času prija občutno bolj prijetna in znosna temperatura, v zimskem času pa navduši obilica snega na smučarskem centru Rogla ter na drugih smučiščih. Jesen in pomlad na Rogli sta prav tako izjemna. Pomlad nastopi kasneje kot v dolini, jeseni pa vreme Pohorje nudi prej možnost priprave imunskega sistema na zimske razmere.

Več

Kolesarske poti, svoboda gibanja

Kolesarske poti so odlična sprostitev . V okolic Term Zeče je moč kolesarske poti ubrati po svoje, satelitska navigacija , označene poti ali vodstvo domačih vodnikov pa nudijo bolj organizirano izkušnjo. Okolica Term Zreč je priložnost spoznavanja štiri tisočletja dolge tradicije življenja na tem območju. Označene kolesarske poti imajo imena Gorenje, Loška gora, Križevec, Slovenske Konjice, Stranice-Stenice, Žička kartuzija ter terme Zreče – Rogla. Kolesarske poti Gorenje se bodo razveselili ljubitelji težjih poti, poteka po asfaltu in makadamu. Ob poti je moč spoznati številne pomembne kulturne spomenike kot je cerkev Matere Božje na Brinji Gori, cerkev svete Neže, ostanke gradu Freudenberg, cerkev svetega Martina, cerkev svete Kunigunde na Gorenju. Kolesarska pot Loška Gora je nekoliko krajša, prav tako pa sodi v kategorijo težjih kolesarskih poti. Pomembne točke ob poti so Bešnikova kašča, cerkev svetega Vida, rimsko pokopališče in kapelica, Ošlakova kovačija, Skomarska hiša ter številne druge znamenitosti. V kategorijo težke kolesarske poti sodijo še Stranice-Stenica, Žička kartuzija ter kraljevska Zreče-Roga. Trasa poti Stranice-Stenice se dvigne za štiristo petdeset metrov, poteka po asfaltu in je dolga sedemindvajset kilometrov. Pot Žička kartuzija je nekoliko daljša, dolga je petintrideset kilometrov, poteka pa po asfaltu in makadamu. Med kolesarske poti v slovenskem prostoru pa zagotovo sodi vzpon na Roglo, ki premaga tisoč sto višinskih metrov. Dolga je sedemnajst kilometrov ter nudi konstanten vzpon. Idealna je za razne priprave najzahtevnejših rekreativcev, pravi rekreativci vzpon na Roglo enostavno morajo obkljukati oziroma imeti jo na seznamu prekolesarjenih poti. Njena trofeja ni nič manj bleščeča kot vzpon na številne druge kraljevske kolesarske proge v Slovenij. Prednost kolesarske poti na Rogle je v tem, da ima na cilju kolesar po potrebi pestro turistično, gostinsko, rekreacijsko, wellnes ter razno drugo ponudbo. Kar na drugih kraljevskih vzponih ni mogoče, v najboljšem primeru v izredno okrnjeni alternativi. Kolesarske poti v okolici Zreč velja preizkusiti.

Prosta delovna mesta niso zgolj na zaposlitvenih oglasih

Prosta delovna mesta niso zgolj na zaposlitvenih oglasih, možnasamostojna kandidatura , samozaposlitev ter druge alternative. S temi oblikami se za prosta delovna mesta prijavljamo samostojno, neodvisno od delodajalcev. Uspešni podjetniki imajo za takšne načine iskanja zaposlitve vsaj razumevanje, vzeli si bodo čas za samostojno kandidiranje. Praktično jih stane zgolj vzeti si nekaj časa, pridobijo pa lahko zelo veliko. Ko sami razpišejo prosta delovna mesta je to velikokrat dolgotrajen oziroma delovno intenziven proces. Upoštevati morajo zakonodajo, velikokrat je iskanje kadra povezano z raznimi povečanimi potrebami oziroma pritiski, za delodajalca je na kratko velikokrat naporno iskati nove zaposlene. Pogosto se prosta delovna mesta sprostijo ob samostojni kandidaturi, saj predstavitve lahko prinesejo dobro poslovno idejo. Samostojni kandidati se morajo teh prednosti zavedati, ter njim primerno oblikovati svojo predstavitev. Verjetno bi bilo najbolje, da se sami postavijo na mesto delodajalca. Vprašati se morajo, kaj bi delodajalce najbolj motiviralo za najetje delavca. Zagotovo je to dodana vrednost, ki jo predstavitev kandidata predstavlja. Iz prakse poznamo številne primerne, ko so si prosta delovna mesta kandidati ustvarili praktično sami. Osnova za pridobitev je dobra predstavitev ter predhodna dobra priprava. Več možnosti imajo osebe, ki so sposobni dobrega komuniciranja. Osebe manj vešče komuniciranja, se za prosta delovna mesta lahko pripravijo predvsem s strokovnim pristopom. To pomeni, da se osredotočijo na svoje poklicne sposobnosti ter druge stvari s področja poklica. Kar lahko pomeni tudi pogled v prihodnost, pogled na trg dela ali kakšno drugo področje vezano na poklic. Predvsem pa mora kandidat za prosta delovna mesta biti realen ter ne sme zahajati na področja, ki jih ne obvlada oziroma jih ni sposoben obvladovati. S tem si naredi slabo reklamo za prihodnost, delovno okolje namreč ni zaprto okolje. Delovna okolja med seboj komunicirajo, pogosto na dnevni ravni. Prosta delovna mesta so pri takih komunikacijah pogosta tema pogovorov oziroma izmenjave informacij.