Prevajanje uporabljamo takrat, ko želimo neko besedo ali besedilo »spremeniti« oziroma prevesti iz enega jezika v drug jezik (na primer: besedo avto, iz slovenskega jezika v angleški jezik). Poznamo pisno in govorno prevajanje. Pisno prevajanje je takrat, kadar je besedilo v pisni obliki se pravi na papirju, govorno pa takrat, ko je v govorni obliki. Temu prevajanju pravimo tolmačenje. Oseba, ki se s tem ukvarja poklicno se imenuje prevajalec. Ta poklic se je pojavil v 20. stoletju. Poznamo prevajanje besedil s področja strojništva, pisno prevajanje katere podskupine so prevajanje splošnih besedil, knjižno prevajanje in prevajanje strokovnih besedil.
- Prevajanje besedil s področja strojništva oziroma strojno prevajanje, je postopek pri katerem računalniški program prepozna in prevede besedilo brez pomoči človeka.
- Splošno prevajanje besedil je prevajanje nezahtevnih besedil, za katerega ni potrebno imeti posebnega znanja. Spada med najlažje zvrsti prevajanja.
- knjižno prevajanje (tudi literarno prevajanje) je ena najbolj zapletenih oblik prevajanja. Pravzaprav besedilo prevajajo v druge jezike književnosti in kulture.
- Prevajanje strokovnih besedil je prevajanje besedil različnih strok iz področja medicine, prava, ekonomije, farmacije, strojništva itd. Prav to prevajanje se uporablja pri prevajanju listin oziroma dokumentov.
Prevajanje listin je zelo težko delo. Pri prevajanju mora prevajalec prevesti vse pravilno in natančno, drugače lahko pride do konfliktov in napačnih rezultatov. Če želimo prevesti listine, je najbolje da se zanesemo na poklicnega prevajalca oziroma prevajalske agencije. Take listine se največkrat prevajajo na sodiščih oziroma sojenjih. Ko tolmač oziroma prevajalec prevede listino, jo na koncu overi z overitveno izjavo in njegovim podpisom. Cene prevajanj listin so kar dosti različne.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar