Sigiriya je skalna gmota na kateri je bila v petem stoletju zgrajena utrdba.
Utrdba Sigiriya je zgrajena na skali, obrambni sistem je združen z zgledno urejeno okolico. Obrambni sistem Sigiriya je bil zgrajen v času vladanja kralja Kasyape. Prestol je zasedel leta štiristo triinsedemdeset, vladal pa je do leta štiristo enaindevetdeset. V tem obdobju nastane Sigiriya, z njo pa si je hotel kralj zagotoviti varno pribežališče pred pravim prestolonaslednikom. Ta se je leta štiristo enaindevetdeset vrnil iz južne Indije, premagal kralja ter vladal do leta petsto osem. Sigiriya se dviga približno dvesto metrov visoko, ter nudi na vrhu skale obsežno površino. Od nekdanje palače so danes ostali zgolj temelji, ki kažejo na razsežnost gradnje. Posebnost gradnje so tudi vodni zbiralniki, v katere se je stekala deževnica. Z njim je Sigiriya nudila zatočišče prebivalcem za daljše obdobje obleganja. Danes je Sigiriya oblegana s turisti, njim je dostop olajšan s stopnicami. Ti se vzpnejo med levjimi šapami, ki so edini ostanek levjih vrat. Obleganje turistov ni naključje, saj Sigiriya velja za eno od svetovnih čudes. V naši okolici najdemo veliko večjih skal, vendar niso niti približno tako velike. Naše skalne gmote so pravi palčki, za lažjo predstavo jim moramo dodati dvesto metrov višine. To je višina manjših gričev, ki jih najdemo širom po naši deželi. Sigiriya je tudi pomembna priča zgodovine otoka Šrilanka. Kraljestva na tem otoku so vzklila in zamrla na različnih lokacijah otoka. Sigiriya je v tem pogledu zgolj ena od postojank zgodovine Šrilanke. Njena lokacija je bila pred nastankom utrdbe znana budističnim menihom, ki so na njej vztrajali še devet stoletji. Z njihovim odhodom se začne tudi nekaj stoletji dolga pozaba in propadanje. Svet zanjo izve v devetnajstem in začetku dvajsetega stoletja, ko je Sigiriya ovekovečena v dveh delih.
Sigiriya je danes magnet, ki vleče turiste z vseh koncev sveta.
www.agencija-oskar.si/blog/potepanje-po-srilanki-top-10/
Prikaz objav z oznako potovanje. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako potovanje. Pokaži vse objave
četrtek, 6. april 2017
torek, 13. december 2016
Taj Mahal, izziv gradnje in ohranitve
Taj Mahal je razkošen mavzolej , nahaja se ob reki Jamuna južno od mestnega obzidja mesta indijskega mesta Agra.
Razkošen mavzolej Taj Mahal je bil sredi sedemnajstega stoletja zgrajen kot grobnica za Ardžumand Banu Begum. Mavzolej je velikokrat upodobljen kot simbol Indije , bodisi samostojno ali v družbi drugih indijskih znamenitosti. Zato je izrednega pomena njegova ohranitev za vse današnje in bodoče generacije. Gradnja mavzoleja je potekala dve desetletji, ter je bila svojevrsten podvig takratnega časa. Danes se Taj Mahal sooča s podobnimi problemi, kot v času gradnje. Skupno točko težav predstavlja reka Jamuna, ki je tisoč tristo kilometrov dolg pritok indijske svete reke Ganges. Kompleks zgradb je postavljen ob reko, v tridesetih letih sedemnajstega stoletja je bilo potrebno ob njej zgraditi nad gladino dvignjeno površino.
Na tej površini danes stoji vse, kar je vključeno v kompleks Taj Mahal . Najbolj obremenjen je predel z mavzolejem, ki s svojo težo pritiska na tla. Zgolj kupola, ki se dviga preko štirideset metrov v nebo predstavlja veliko silo. Po ocenah strokovnjakov naj bi kupola tehtala dvanajst tisoč ton. Skupaj z drugimi deli mavzoleja pa se nahaja v neposredni bližini reke. Slike mavzoleja to nevarnost večinoma prikrivajo, saj so večinoma zajete z drugega zornega kota. Trdnost lesenih temeljev mavzoleja Taj Mahal zagotavlja reka Jamuna s tem, da jih ohranja vlažne. S tem pa njihovo trdnost in obstoj. Reka je danes zaradi zajezitev in vročine v minulih obdobjih velikokrat izsušena. Taj Mahal bi zaradi tega lahko izgubil svojo trdnost, saj z izsušitvijo obstaja nevarnost ošibitve lesenih delov temeljev. Obstaja možnost, da bi mavzolej doživel podobno usodo kot znameniti italijanski nagnjen stolp. Mavzolej skuša Indija ohraniti tudi pred drugimi škodljivimi vplivi iz okolja, najbolj ranljiv je predvsem beli marmor. Taj Mahal je bil v začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Na tej površini danes stoji vse, kar je vključeno v kompleks Taj Mahal . Najbolj obremenjen je predel z mavzolejem, ki s svojo težo pritiska na tla. Zgolj kupola, ki se dviga preko štirideset metrov v nebo predstavlja veliko silo. Po ocenah strokovnjakov naj bi kupola tehtala dvanajst tisoč ton. Skupaj z drugimi deli mavzoleja pa se nahaja v neposredni bližini reke. Slike mavzoleja to nevarnost večinoma prikrivajo, saj so večinoma zajete z drugega zornega kota. Trdnost lesenih temeljev mavzoleja Taj Mahal zagotavlja reka Jamuna s tem, da jih ohranja vlažne. S tem pa njihovo trdnost in obstoj. Reka je danes zaradi zajezitev in vročine v minulih obdobjih velikokrat izsušena. Taj Mahal bi zaradi tega lahko izgubil svojo trdnost, saj z izsušitvijo obstaja nevarnost ošibitve lesenih delov temeljev. Obstaja možnost, da bi mavzolej doživel podobno usodo kot znameniti italijanski nagnjen stolp. Mavzolej skuša Indija ohraniti tudi pred drugimi škodljivimi vplivi iz okolja, najbolj ranljiv je predvsem beli marmor. Taj Mahal je bil v začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Naročite se na:
Objave (Atom)

